[ Pobierz całość w formacie PDF ]
je bil vzdignil in je strmel Kaurju mole v obraz. Nato se je
ozrl spet na 0 korenj in se je obuval.
Zakaj bi se ne enil? je pra0 al Kaur nekoliko osramo-
en.
Kajpak! Seveda! se je smehljal upnik in je kimal z gla-
vo. Pa otroke mislite tudi imeti, kajpak? Veliko otrok?
Morda! je zardel Kaur.
Morda! Tako je! Morda bom ivel, morda pa ne! Morda
bo kaj otrok, morda pa jih ne bo! Morda bodo iveli, morda
bodo poginili! O ti prekleti paglavec, ti golobradi, kako bi
zgrabil tale 0 korenj ter ti ga tre0 il ob glavo!
upniku so se tresle roke in teko je sopel od srda.
Ni znorel, nivreden paglavec je! Pa 0 e tisto misli vzeti,
tisto ensko, ki ne hodi v cerkev molit, temve razkazovat
svojo prsatost in svojo cukreno ma0 karo! Bog ti jo egnaj!
Ampak pridigo vama bom naredil tako, da je svet 0 e ni sli0 al!
Od esa pa mislita iveti? Od ljubezni? Pi pi pi? e se
eni hlapec, naj se eni, namesto da bi se tako babil! Uitelj
pa je manj nego hlapec; po gosposko ne more iveti, po ivin-
sko ne sme! Torej ni!
79
MARTIN KAUR
BESeDA
Kaur se je okrenil in je stopil proti durim. Kam? je za-
klical upnik.
Kaj 0 e ni pri kraju pridiga?
upnik je izpregovoril ti0 e.
Pojdite v bojem imenu in storite, kakor vas je volja! Sa-
mo toliko vam reem, da se mi smilite!
upnik se je mole in hitro oblail dalje, Kaur je 0 e postal
na pragu, nato je 0 el.
Kmet je! je pomislil jezen, ko je stopil iz farova. Toda
nekaj grenkega in tekega mu je lealo v srcu in je bilo zme-
rom teje.
Bog vedi, e ni blago mislil! In e ni bila senca resnice v
njegovih besedah! Da bi se e vse to zavr0 ilo! Enkrat za
zmerom! In potem bo e Bog pomagal dalje!
ez par dni, v soboto na veer, je priromal Ferjan. Z vese-
lim smehom je pozdravljal Kaurja ter mu stiskal roko. Ka-
urju se je zdelo, da njegov smeh ni ve tako odkritosren in
da so njegova lica nekoliko upla.
O, idealist, tako si torej skoil v past! Veliko je bilo bese-
di v tvojem pismu, ampak nazadnje sem le razumel, da si ko-
renito obtial in da bi v svoji alosti rad videl kr0 anski obraz!
Kako pa si naredil to neumnost?
Kaur je skomizgni! z rameni.
No, saj si lahko mislim, kako si jo naredil! Prekleto je to
pusta izba; lovek bi se razjokal v njej! Pojdiva v krmo!
la sta k upanu in Ferjan je govoril na poti in v krmi.
Potrt si, na obrazu se ti pozna! Ampak ve0 kaj? Po pravi-
ci reeno: emu bi bil potrt? Doslej si ivel sam, sam svoj,
pravi0 , svoboden, pravi0 : kako pa si ivel? Klavrno, da se Bo-
gu usmili! Kaj ti je bila vredna ta samosvojost, ta svoboda?
80
MARTIN KAUR
BESeDA
Kaj si jo uival? Vraga si uival! & Jaz si mislim, da je loveku
veliko huje, e sam visi na vislicah, nego e ima tovari0 a! Vsaj
spogledata se lahko in to je veliko vredno! & Zatorej, du0 a
kr0 anska, potolai se! Kdo pa je tistole stegno tam? je po-
kazal v krmi na dolgega tajnika, ki je takoj prihitel k mizi ter
se poklonil.
Karel Grajar, obinski tajnik!
Kaj? se je zaudil Ferjan. Kaj imajo v Blatnem dolu ob-
inskega tajnika? e je taka, mi pa precej razloite, zakaj je v
tem zakletem kotlu tema in mraz in blato, ko e po vsem dru-
gem svetu sonce greje!
Sonce? je privzdignil obrvi tajnik. Jaz ga 0 e nikoli nisem
videl!
Ker je zmerom pijan! je zagrmel debeli glas upanov od
sosednje mize.
No, Ahiles brzokraki, zbogom! Pa nadaljujva tisto re,
Kaur! Ker si nje poklical za zdravnika svoje alosti, te pra-
0 am: ali jo ima0 rad ali je nima0 rad?
Kaur mu je pogledal v oi in ni odgovoril takoj. E, je
zmajal z glavo Ferjan, alost je alost!
Rad jo imam! je govoril Kaur in je gledal zami0 ljen na
mizo. Toliko je gotovo, da bi je ne pustil komu drugemu in
da bi mislil nanjo vse ivljenje z boleino in poelenjem! Jaz
ne vem, kak0 na je ta ljubezen; nisem premi0 ljeval in ne ma-
ram premi0 ljevati. Ali je Madona ali je dekla ni moja briga! Le
to vem, da miru, veselja, sonca ni prav ni v tej ljubezni. In
vendar je velika in ne bom je premagal nikoli!
Ferjan je nakremil obraz v udne, osorne guhe in se je
ozrl postrani na Kaurja.
Kaj pa z Minko?
81
MARTIN KAUR
BESeDA
Ne dotikaj se tistega! se je ozrl Kaur temno nanj.
Tam je zakristija!
Zakristija, res! se je nasmehnil Kaur z alostnim na-
smehom.
Jaz pa mislim, Kaur: 0 e zmerom bolj0 e to dekle nego res-
nina ljubezen, tista ljubezen, glej , ki gre proti soncu! Tako
da bi se vklenil tam bi bil pekel in bi bila smrt! To bo0 lae
prena0 al, bolj miren bo0 , njene solze te bodo manj pekle in
tvoje trpljenje bo laje zategadelj, ker bo0 gledal njeno z mir-
nej0 imi omi & Zakaj se tako hudobno smeje0 ? No, tolaiti
sem te mislil!
Pil je hitro, njegov obraz pa je bil zelo resen in njegove oi
so bile motne.
Lepa tolaba, ko si mi sam razkazal svojo nesreo, ne da
bi bil hotel. Ti zadnji dnevi so napravili zelo bistre moje oi
& Kako pa je z Matildo? Ali je e tvoja nevesta?
Ferjan je napravil obraz, ki je bil napol alosten, napol
sme0 en.
Ve0 kaj, tragike ni v moji stvari toliko kakor pravine
boje kazni! Kaj? Satana bom imel ob strani, to je vse! Tepen
bom, e bom pil kaj tisto? Tudi prej sem bil asih tepen,
zjutraj sem spoznal, ko me je bolelo, pa nisem vedel, kdo me
je bil naklestil. Zdaj bom vsaj zmerom vedel, kdo je bil! Po-
misli, zadnji je nastavljala mree nekemu mlademu doktor-
ju; jaz sem bil jezen in alosten celo, na dnu srca, tako da sem
komaj sam sli0 al, pa sem le dejal: da bi ga ujela! Ni ga; jaz sem
bil jezen nanjo, ona na doktorja in tako sva se zaroila & No,
zadel sem si kri in bom hodil z njim, kakor sem hodil doslej
brez njega; 0 e ne ve0 ne, kako so moja plea krepka. S tabo
82
MARTIN KAUR
BESeDA
pa je stvar vse drugana! Ni ti ne maram oitati, saj sam ve0 ,
kako je tudi sam ve0 , zakaj je s tabo stvar drugana!
Kaur je molal.
No! je zamahnil Ferjan z roko. To so alostni razgovori!
Jaz ne jokam rad! Kaj pa, ali si tudi e v Blatnem dolu raz-
lagal evangelije?
Ni nisem razlagal!
Samo da nisi! Tudi nikoli ve ne bo0 , mislim!
V Blatni dol bi pri0 el lahko sam Kristus, pa bi molal! Ta-
kih ljudi nisem videl 0 e nikjer na svetu: no tako temna, da je
stotero sonc ne preene! Gledal sem kmete na polju, ki so
hodili poleg ivine: s prav tako lenimi, tekimi koraki, prav
[ Pobierz całość w formacie PDF ]